Sprejemno-sprejemna naprava je naprava za pretvorbo signala, običajno imenovana sprejemno-sprejemna enota z optičnimi vlakni. Pojav sprejemno-sprejemnih enot z optičnimi vlakni pretvarja električne signale s sukanim parom in optične signale drug v drugega, kar zagotavlja nemoten prenos podatkovnih paketov med obema omrežjema, hkrati pa razširi omejitev razdalje prenosa omrežja s 100 metrov bakrenih žic na 100 kilometrov (enomodno vlakno).
Z nenehnim razvojem tehnologije je postal trenutni trend, da tehnologija visoke hitrosti serijske VO nadomešča tradicionalno vzporedno V/I tehnologijo. Najhitrejša hitrost vmesnika vzporednega vodila je 133 MB/s ATA7. Hitrost prenosa, ki jo zagotavlja specifikacija SATA1.0, izdana leta 2003, je dosegla 150 MB/s, teoretična hitrost SATA3.0 pa je dosegla 600 MB/s. Ko naprava deluje pri visoki hitrosti, je vzporedno vodilo dovzetno za motnje in preslušavanje, zaradi česar je ožičenje precej zapleteno. Uporaba serijskih sprejemnikov in oddajnikov lahko poenostavi načrtovanje in zmanjša število konektorjev. Serijski vmesniki prav tako porabijo manj energije kot vzporedna vrata z enako pasovno širino vodila. Delovni način naprave se spremeni iz vzporednega prenosa v serijski prenos, serijska hitrost pa se lahko podvoji, ko se frekvenca poveča.
Vgrajena raven hitrosti Gb, ki temelji na FPGA, in prednosti arhitekture nizke porabe, omogoča oblikovalcem uporabo učinkovitih orodij EDA za hitro reševanje problema sprememb protokola in hitrosti. S široko uporabo FPGA je sprejemnik-sprejemnik integriran v FPGA, kar je postalo učinkovit način za reševanje problema hitrosti prenosa opreme.